Obdavčitev študentskega dela

Rubrika: RAČUNOVODSTVO IN FINANCE
Ključne besede: Zakon o delu študentov, Študentsko delo, Nov zakon o študentskem delu, Kakšna je minimalna urna postavka za študenta, minimalna urna postavka, Koliko študentov lahko zaposlim
Vir: Davčna oaza
Datum: 02 2014
Povzetek: Predlog spremembe obdavčitve študentskega dela. Omejila se bo minimalna urna postavka študenta. Študenti se bodo vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vodila se bo uradna evidenca o opravljenem študentskem delu. Delodajalci bodo omejeni pri najemanju študentov.

Obdavčitev študentskega dela in določitev minimalne urne postavke

S predlogom Zakona o občasnem in začasnem delu študentov se pripravlja reforma študentskega dela, po kateri se bodo tudi dijaki in študenti, ki opravljajo začasno in občasno delo, obvezno zavarovali tudi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uvaja se minimalna urna postavka za študentsko delo v višini 4,5 EUR bruto oziroma 3,8 neto ob upoštevanju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje študenta. Od dela na podlagi napotnice se bodo obračunale tudi nekatere dodatne dajatve:

  • Od začasnega in občasnega dela dijakov se bo plačevala dajatev po 7,5 % stopnji od zneska na obračunani napotnici[1].
  • Posredniku se bodo priznali stroški za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakov in študentov v višini 4 % zneska na obračunani napotnici.
  • Od zneska na napotnici se bodo plačevali tudi prispevki delodajalca po stopnji 8,85 % in prispevki študenta po stopnji 15,5%.
  • Ostalo bo tudi plačilo mesečnega pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 4,58 EUR.

Posredniki bodo morali po novem študentu plačati za opravljeno delo tudi, če sami ne bodo prejeli plačila.

Omejitve študentskega dela pri delodajalcu

Pri posameznem delodajalcu bo delo preko napotnice omejeno glede na povprečno število delavcev v preteklem koledarskem letu:

  • Pri delodajalcih, pri katerih znaša število povprečno zaposlenih od 6 do 9, bodo lahko dijaki in študenti opravili do 75% ur začasnega in občasnega dela;
  • Pri delodajalcih, pri katerih znaša število povprečno zaposlenih od 10 do 19, bodo lahko dijaki in študenti opravili do 65% ur začasnega in občasnega dela;
  • Pri delodajalcih, pri katerih znaša število povprečno zaposlenih od 20 do 49, bodo lahko dijaki in študenti opravili do 55% ur začasnega in občasnega dela;
  • Pri delodajalcih, pri katerih znaša število povprečno zaposlenih od 50 do 99, bodo lahko dijaki in študenti opravili do 45% ur začasnega in občasnega dela;
  • Pri delodajalcih, pri katerih znaša število povprečno zaposlenih od 100 do 499, bodo lahko dijaki in študenti opravili do 35% ur začasnega in občasnega dela;
  •  Pri delodajalcih, pri katerih znaša število povprečno zaposlenih več kot 500, bodo lahko dijaki in študenti opravili do 25% ur začasnega in občasnega dela.

Uradno priznavanje študentskega dela

Ministrstvo za delo bo uvedlo tudi enotno centralno evidenco dijaškega in študentskega dela, iz katere se bo na predlog dijaka ali študenta izpisal opis del, pridobljenih izkušenj in neformalnih znanj, pridobljenih v okviru opravljenega začasnega ali občasnega dela.

Globe

Podjetja, ki ne bodo ravnala v skladu z novim predpisom, bodo kaznovana z denarnimi kaznimi od sedem do trideset tisoč evrov. Z denarno kaznijo od dva do sedem tisoč evrov bodo kaznovane tudi odgovorne osebe.

Začetek uporabe zakona

Zakon se bo začel uporabljati 1. januarja 2015. Celotno besedilo predloga Zakona o začasnem in občasnem delu študentov boste našli na naslednjem naslovu.

 

[1] 53,3 % zneska bo namenjenega za delovanje študentskih organizacij univerz, samostojnih visokošolskih zavodov, lokalnih skupnosti oziroma interesnih oblik povezovanja dijakov in študentov in se lahko porabijo za izvajanje programov interesnih in obštudijskih dejavnosti v kulturi, izobraževanju, športu, tehnični kulturi, mednarodnem sodelovanju, izpopolnjevanju študentov v tujini, raziskovalni dejavnosti in socialno-ekonomskem položaju dijakov in študentov; 26,6 % zneska bo namenjenega za namene, določene v zakonu, ki ureja dodatno koncesijsko dajatev od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov; 14,3 % zneska bo namenjenega za zagotovitev sredstev za štipendije, ki se podeljujejo v skladu s predpisi o štipendiranju; 5,8 % zneska bo namenjenega za evidentiranje, spremljanje in nadzor nad izvajanjem začasnih in občasnih del dijakov in študentov v okviru centralne evidence.